English



Vesolje, znanost in radovednost

(misli izrečene na podelitvi Zoisovih nagrad, Cankarjev dom, 28. november 2023)


Radovednost nas je pripeljala do znanstvenih odgovorov na globoka, kozmična vprašanja: kdaj se je vesolje začelo, kdaj so zasvetile prve zvezde, koliko je naši Zemlji podobnih planetov okoli drugih zvezd in kako s povzročanjem klimatske krize ogrožamo sami sebe. Kljub temu je nedavna anketa na nacionalnem radiu pokazala, da nekateri ne poznajo niti enega pomena besede Jupiter. Torej niso radovedni, ne vedo ničesar o astronomiji, o rimskih bogovih, ne poznajo Pikija Jakoba Kajetana Koviča in ne berejo Asterixa. Pomanjkanje radovednosti je pred tisočletji pomenilo, da človek ni opazil plenilca v zasedi. Podobno se dogaja tudi sedaj. Če vas ob kričavem oglasu, ki vam obeta hitro izplačilo kredita, ne zanima, kolikšna je obrestna mera, vas hitro oberejo, morda pa vam zraven ukradejo še identiteto. Radovednost se torej povsem preprosto splača. Naravna selekcija je včasih pomenila, da ste bili zaradi pomanjkanja radovednosti lahko uplenjeni, sedaj pa ste oplenjeni. Če bomo še naprej ignorirali klimatsko krizo, pa bomo uplenili kar sami sebe. Predvsem pa radovednost, ki je osnova znanosti, vsakomur omogoča izkusiti užitek, ki ga prinese razumevanje novega.



V kakšni državi želimo živeti

(misli izrečene na državni proslavi ob obletnici osamosvojitve, Kongresni trg, 24. junij 2022, celoten posnetek tukaj)


V Sloveniji je relativna enakost vrednota. Politika je služenje polisu, torej državi in skupnosti, zato mora prevzeti odgovornost za opolnomočenje vseh in prenehati s prelaganjem te skrbi na dobrodelnost. Obstoječe kvalitetno javno izobraževanje vzpodbuja medsebojno spoštovanje in razvoj v družbo, v kateri je minimalna plača izjema in ne pravilo. Ob pandemiji smo se naučili, da se lahko zanesemo le na javno zdravstvo, ki je pokazalo, kako individualizem zamenjati z razmišljanjem o koristih skupnosti, ne glede na državljanstvo sočloveka v težavah. Naslednja preizkušnja je klimatska kriza, kjer moramo vsi skupaj prispevati s pravočasnimi odločitvami in odgovornim ravnanjem do soljudi in v našem najboljšem interesu tudi do narave. Da ne bo v vesolju ene civilizacije manj.



O znanosti in družbi

(nekaj misli ob Zoisovi nagradi, december 2021, posnetek tukaj).

Znanost je strast, strast iskanja napak in pomanjkljivosti v razlagah. Če neka ideja preživi veliko preizkusov, počasi začnemo verjeti, da je nekaj na njej. Ne dosegamo popolnosti, a sčasoma razumemo vedno več.
Strast znanosti je tudi posredovanje znanja širši javnosti, ki zna ceniti dobro pojasnilo: ljudje smo pač vedoželjni in to je osnova našega razvoja že tisočletja.
Žal taki nismo vsi: slaba precepljenost kaže, da vsak tretji misli le nase, pa še to mu je preveč. Tretjina je podobnih dirkačem, ki uživajo v divjanju po cestah ne glede na posledice zanje in za druge udeležence.
Egoizem kažemo tudi z odlaganjem ukrepanja ob klimatski krizi. Ob tem sta sedanji predsednik države in vlade vodila vladi, ki sta podprli gradnjo TEŠ6. Zato sta del problema in ne rešitve. A oblastnikom sta besedi odstop in morala tuji.
Znanost ne pozna meja. Če bi se Zemljani enakomerno porazdelili po vseh morjih in celinah, bi bil vaš sosed le 250 metrov daleč, naše okolje pa uničujemo, kot da ni nikjer nikogar. Če se ne bomo močno samoomejili, bo življenje na Zemlji sicer preživelo, a na njej ne bo ljudi.



Širše sem o podobnih temah govoril na predstavitvi najodmevnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani leta 2015, katere video posnetek je tukaj, in na okrogli mizi Razogljičenje Slovenije februarja 2020.


Ozadje: Gajino nebo v barvah, © DPAC, Gaia, ESA.